PREDSTAVITEV PROJEKTA


Ali veste?
  • Na svetu se vsako leto prezgodaj rodi 15 milijonov otrok, v Evropi kar 500 tisoč, v Sloveniji pa 1300 (oziroma več kot 6% vseh otrok)?
  • Med prezgodaj rojene otroke uvrščamo tiste, ki se rodijo pred 37. tednom nosečnosti.
  • V Sloveniji se je najbolj zgodaj rodil in preživel novorojenček, rojen v 22. tednu nosečnosti.
  • Najlažji brez pomembnih posledic preživeli novorojenček v Sloveniji je ob rojstvu tehtal 405 g.
  • Povprečna teža pri rojstvu v 28. tednu je 1000 g, v 32. tednu pa 1750 g.
  • Verjetnost, da novorojenček preživi, je ob rojstvu v 23. tednu manj kot 20%, v 26. tednu več kot 85%, v 30. tednu pa več kot 95%.
  • Najmanjši nedonošenčki zaradi zdravljenje včasih ostanejo na oddelku za intenzivno zdravljenje tudi več kot 6 mesecev.
  • Najpogostejše posledice prezgodnjega rojstva so kronične bolezni pljuč in poškodbe možganov.
  • Prezgodaj rojeni otroci imajo povečano tveganje za slabši razvoj osrednjega živčevja ter srčno-žilnega in dihalnega sistema.
  • Nedonošenčki se od donošenih novorojenčkov razlikujejo ne le po teži, velikosti in videzu, ampak predvsem po sposobnosti za preživetje. Bolj prezgodaj so rojeni, bolj nezreli so njihovi organi, zaradi česar za preživetje nujno potrebujejo podporo posebnih naprav, številne zdravstvene posege ter pomoč posebej izobraženega medicinskega osebja.
V ljubljanski porodnišnici se vsako leto rodi več kot šest tisoč novorojencev, kar je tretjina vseh v Sloveniji rojenih otrok. V porodnišnici deluje tudi Enota za intenzivno terapijo in nego novorojencev, namenjena zdravljenju in negi prezgodaj rojenih otrok iz vse Slovenije. Na enoti vsako leto sprejmejo več kot 500 novorojenčkov, od katerih je večina nedonošenčkov: lani jih je skoraj 180 tehtalo manj kot poldrugi kilogram.

Zdravljenje in nega tako majhnih otrok zahtevata ne le izkušeno osebje, temveč tudi kakovostno in varno opremljene prostore ter številne dodatne aparate. Enota za intenzivno terapijo in nego novorojencev je po uspešnosti (tako preživetju kot tudi zdravstvenem stanju novorojenčkov) primerljiva z velikimi centri tako v ZDA kot v Evropski uniji, žal pa za njimi zaostaja predvsem v opremljenosti oddelka, saj Klinični Center Ljubljana ne more zagotoviti dovolj sredstev niti za nadomeščanje starih, za odpis predvidenih aparatur.

Enoto so zaradi močno omejenih sredstev pomanjkljivo opremili že ob samem načrtovanju nove porodnišnice. Oprema za individualno nego nedonošenčkov je bila namreč na skupnih policah, kar predstavlja tveganje za širjenje okužb med nedonošenčki. Danes so mesta za intenzivno zdravljenje novorojenčkov sestavljena iz stativov, na katerih so vsi potrebni priključki, monitorji, črpalke in predali, v katerih je vse potrebno za nego otroka v inkubatorju. Tako opremljeno mesto je popolnoma ločeno od drugih, zaradi dostopa do vseh aparatov in monitorjev pa zagotavlja sestram skrbnejši nadzor nad majhnimi bolniki.

Pred šestimi leti so se v Kliničnem Centru odločili za prenovo Enote. Pred dvema letoma so dokončali obnovo ene izmed obeh sob, ki so jo opremili s petimi stativi za intenzivno zdravljenje novorojenčkov. Žal pa so sredstva omejena in kljub razumevanju vodstva, da bi bilo nujno preurediti tudi drugi prostor za intenzivno zdravljenje novorojenčkov, je bilo načrtovanje preureditve prestavljeno v nedoločeno prihodnost.

To je bil razlog, da smo se v Rotary Clubu 25 Ljubljana letos lotili dobrodelnega projekta 'ZATO! pomagam nedonošenčkom', v katerem bomo zbirali sredstva še za prenovo druge sobe in nakup dodatnih petih stativov za intenzivno zdravljenje novorojenčkov. Projekt je precejšen finančni zalogaj, ocenjen na 160.000 EUR.

Zelo veseli bomo kakršnegakoli vašega prispevka.

Iz srca hvaležni bomo, če nam boste priskočili na pomoč pri nakupu katerega od naštetih aparatov in na tako ne le olajšali delo osebja na Enoti, temveč dali malim junakom najboljšo možnost za zdrav in kakovosten prvi korak v življenje.

Iskrena hvala in lep pozdrav,

Thomas Bremec, predsednik Rotary Cluba 25 Ljubljana

in

dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.
Vodja EINT
Predsednica Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom



ALI STE VEDELI?


V ljubljanski porodnišnici se vsako leto rodi več kot šest tisoč novorojencev, kar je tretjina vseh v Sloveniji rojenih otrok. Enota za intenzivno terapijo in nego novorojencev (EINT) je namenjena zdravljenju in negi prezgodaj rojenih ali bolnih otrok, katerih matere so zaradi svoje bolezni ali zaradi pričakovanega prezgodnjega poroda pogosto premeščene v Ljubljano tudi iz drugih porodnišnic v Sloveniji. Ta način, ki ga strokovno imenujemo “transport in utero” (torej transport otroka še v maternici), omogoča rojstvo otrok v najbolj usposobljenem in opremljenem centru ter intenzivno zdravljenje v obdobju novorojenčka, kar povečuje preživetje brez trajnih posledic. Na EINT vsako leto sprejmejo več kot 500 novorojenčkov, od katerih je večina nedonošenčkov: lani jih je skoraj 180 tehtalo manj kot poldrugi kilogram.

Zdravljenje in nega tako majhnih deklic in dečkov zahteva ne le izkušeno in dodatno izobraženo osebje, temveč tudi številne aparate. Po rezultatih dela in preprečevanju trajnih okvar se lahko EINT primerja z velikimi centri tako v ZDA kot v Evropski uniji. Žal pa za njimi zaostaja predvsem v opremljenosti oddelka, saj Univerzitetni klinični center ne more zagotoviti dovolj sredstev niti za nadomeščanje starih, za odpis predvidenih aparatur. Prav tako je vedno premalo denarja za dodatno izobraževanje, tako zdravnikov kot medicinskih sester in drugega strokovnega osebja.

Zaradi zelo omejenih sredstev pred 30 leti so ob načrtovanju nove porodnišnice EINT zelo pomanjkljivo opremili. Monitorji, črpalke in perfuzorji za intravensko dajanje hranil in zdravil ter ostala oprema za individualno nego nedonošenčkov so bili na skupnih policah. Tak način nege, ki tudi fizično ne ločuje enega mesta za intenzivno zdravljenje od drugega, predstavlja večje tveganje za širjenje okužb med nedonošenčki, ki so imunsko skrajno nezreli. Danes so mesta za intenzivno zdravljene novorojenčkov med seboj ločena in so sestavljena iz stativov, na katerih so vsi potrebni električni priključki in priključki za medicinske pline, skupaj z rokami, ki nosijo monitorje, črpalke, perfuzorje ter imajo predale, v katerih je vse potrebno za nego otroka v inkubatorju. Tako opremljeno mesto je popolnoma ločeno od drugega, zaradi dobrega dostopa do vseh aparatov in monitorjev pa zagotavlja sestram skrbnejši nadzor nad majhnimi bolniki v inkubatorjih.
Pred skoraj 6 leti so začeli z načrtovanjem prenovitve enega izmed dveh sob za intenzivno zdravljenje in ga pred 2 leti tudi uspešno prenovili skladno z opisanimi pravili. En prostor za intenzivno zdravljenje ima sedaj 5 sodobno opremljenih mest za intenzivno zdravljenje novorojenčkov - stativov. Žal pa so sredstva KC Ljubljana omejena in kljub razumevanju vodstva, da bi bilo nujno preurediti tudi drugi prostor za intenzivno zdravljenje novorojenčkov, je bilo načrtovanje preureditve prestavljeno v nepredvidljivo prihodnost. Prenova še ene sobe za intenzivno zdravljenje novorojenčkov s 5-imi lastnimi mesti – stativi je nujna za varnejše in bolj kakovostno obravnavo in zdravljenje novorojenčkov.